Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
tremolo je interdisciplinarno glasbeno delo in haptična instalacija, ki raziskuje vibracijsko komunikacijo žuželk. Osredotoča se na vprašanji, kako s prisluškovanjem mikrosvetu žuželk preoblikujemo svoje dojemanje krajin ter kako so krajine in organizmi medsebojno soodvisno prepleteni. tremolo deluje kot etika poslušanja in sožitja, saj razkriva subtilne, človeškim ušesom neslišne vibracijske plasti življenja znotraj naravno-kulturnih krajin.
Glasbena kompozicija sloni na zvokih, posnetih z opremo za tremološko snemanje pretežno v krajini Kraterja. Glasbenika z zvočnostjo, ki se širi skozi naravne materiale, razkrivata nevidne plasti komunikacije, ki so človeškemu ušesu večinoma neslišne. Haptična instalacija dopolnjuje taktilno izkušnjo vibracij žuželk.
Ekipa združuje komplementarna znanja s področij glasbenega in likovnega raziskovanja, materialnih in taktilnih praks ter bioakustike, pri čemer izhaja iz bogatih izkušenj z elektroakustičnimi kompozicijami. Ekipo sestavljajo skladatelja in zvočna umetnika Boštjan Perovšek in Brane Zorman ter kiparka Paola Korošec. Njihovo delo povezuje zvok, bioakustiko in raziskovanje vibracij. Biotremološki material sta z dovoljenjem prispevala Juan José López Díez in Nacionalni inštitut za biologijo.
Raziskovanje zvoka in glasbena kompozicija: BBtrem (Boštjan Perovšek, Brane Zorman)
Vir posnetkov: Juan José López Díez in Nacionalni inštitut za biologijo
Zvočna izvedba v živo: BBtrem (Boštjan Perovšek, Brane Zorman)
Taktilna zvočna instalacija: Paola Korošec, Boštjan Perovšek, Brane Zorman
Video: Matej Tomažin
Partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo, Krater (Trajna), Mestna galerija Nova Gorica
Produkcija: Cona, 2026
Sofinanciranje projekta: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo
Prizorišče: Rotunda SNG Nova Gorica
MOONOLITH je interaktivni monument za javni prostor, ki na svoji površini odslikava Luno in konstelacije zvezd. Posvečen je urbanemu sprehajalcu. Je poklon temni tvari, praznini, vmesnemu prostoru, hitrosti, času in njegovemu minevanju. Instalacija je lokacijsko specifična, saj z vsako postavitvijo razvija nov odnos z gostujočim prostorom in obiskovalci.
MOONOLITH je velika okrogla nebesna sfera, ki deluje na dveh ravneh. Skozi interakcijo postane njeno površje odzivno svetlobno in zvočno glasbilo, ki odpira polje igre. V fazi mirovanja pa je MOONOLITH skulptura, ki za obiskovalca z gibanjem svetlobe in zvokov pomeni prostor umiritve in razmisleka.
Produkcija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti
Koncept in umetniško vodenje: Martin Bricelj Baraga
Zvočna kompozicija: Eric Raynaud – Fraction
Tehnično oblikovanje: Igor Vuk
Programiranje in interakcija: Rob Bothof
Martin Bricelj Baraga je večkrat nagrajeni umetnik in kurator. Njegove instalacije in intervencije so zasnovane kot serije časovnih in prostorskih eksperimentov ter pogosto postavljene v nenavadne urbane kontekste ali naravna okolja. Njegova javna umetniška dela so del stalnih ali občasnih zbirk mest Ljubljana, Ženeva, Wrocław in Sankt Peterburg. Razstavljal je v številnih umetniških ustanovah po vsem svetu, med njimi so: Beneški bienale, Muzej zgodovine znanosti v Ženevi, ICA v Londonu, Manege v Sankt Peterburgu, bienale NEMO v Parizu, Sonar v Barceloni, Univerza Columbia v New Yorku, FACT Liverpool, Kinetica London, Kulturni center Recoleta v Buenos Airesu, Kunsthaus Gradec, Kaapelithas v Helsinkih, Muzejska četrt na Dunaju in drugi. Za svoje delo je prejel številne mednarodne nagrade, med drugim nagrado festivala GLOW, nagrado WRO Media Art Biennale, nagrado Europrix Multimedia, nagrado Memefesta, nagrado Baltimore Magazine in Plečnikovo medaljo. Je direktor Muzeja tranzitornih umetnosti MoTA, ustanovitelj festivala SONICA in soustanovitelj umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument Group.
Koprodukcija: Kulturni dom Nova Gorica, MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Člani kolektiva Clockwork Voltage prispevajo module svojih modularnih sintetizatorjev in jih povežejo v skupni patch, ki na festivalu zaživi kot zvočna instalacija. Vanj lahko posegajo performerji in obiskovalci ter spreminjajo njegove zvočne tokove. Vsak poseg preoblikuje razmerja med moduli in odpira nove možnosti poslušanja. Instalacija nastaja skozi povezovanje različnih pristopov in skupno raziskovanje zvoka; njena oblika ostaja odprta za nepričakovane odzive in nadaljnje spremembe.
Srečanja Clockwork Voltage povezujejo slovensko skupnost ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih druži entuziazem do modularnih sintetizatorjev. Namen skupnosti je predvsem spodbujanje živega koncertiranja. Njeno širino predstavlja prva kompilacija Happy Little Voltages s 17 domačimi glasbenicami in glasbeniki, namenjena promociji domače produkcije. Skupnost poleg modulov Eurorack uporablja tudi druge modularne sisteme, analogne inštrumente lastne izdelave in starinske sintetizatorje zvoka.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Instalacija Boštjana Čadeža predstavlja znanstvenofantastični scenarij: robot se ob samozavedanju odpove svoji inteligenci in postane prva »pijana umetna inteligenca«. Dvokolesni Gospod Procesor tava po galeriji, riše grafite, obiskovalce zasleduje, moti z zvokom in lučjo ter škropi z vodo. Namesto poslušnega pomočnika postane nadležno breme. Delo ironično preizprašuje pričakovanja do umetne inteligence in nam skozi neprimerno vedenje stroja nastavlja ogledalo.
Boštjan Čadež je novomedijski umetnik, ki raziskuje presečišča umetnosti, tehnologije in človeške izkušnje. V instalacijah in performansih povezuje umetno inteligenco, virtualno resničnost, robotiko in obdelavo podatkov v realnem času. Njegova dela temeljijo na algoritmih in preprostih pravilih, iz katerih nastajajo vedno nove podobe in situacije. Pogosto vključujejo gledalce, ki s svojo interakcijo soustvarjajo delo ter povezujejo njegov digitalni in fizični svet.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Vsaka luknja je paradoks. Določena je s tem, kar manjka, vendar spreminja vse okoli sebe. Ko se luknja napolni s svetlobo, ta izgubi svojo običajno smer in se v zrcalni notranjosti plete v spreminjajoče se mreže. Krhke svetlobne strukture vznikajo v prostoru, skoraj otipljive, nato pa se raztapljajo v nove oblike. Instalacija raziskuje napetost med trajnostjo skale in minljivostjo svetlobe.
Tadej Droljc je avdiovizualni umetnik in kreativni programer, ki raziskuje odnose med zvokom, sliko in svetlobo. Svoja dela je predstavljal na številnih dogodkih, kot so Mutek, Sonar, Ars Electronica, pariški bienale NEMO, L.E.V. Festival, Deep Space Shanghai, Lunchmeat in drugi. Za svoje delo je prejel številne mednarodne nagrade in priznanja. Doktorsko raziskavo je opravil na Centru za raziskovanje nove glasbe na Univerzi v Huddersfieldu, kjer je za svoje delo prejel nagrado za izjemno delo.
Sodelavci: Miha Zupan, Marko A. Kovačič, Dijana Jež
Produkcija: Strip Core/Forum Ljubljana
Koprodukcija: MGML, Konzorcij osmo/za (Delak, Ljudmila, Projekt Atol)
Prizorišče: Galerija TIR, Mostovna
Lezenje/Sledenje je študija muzikalnosti površin. Instalacija v realnem času uporablja tehnike računalniškega vida za ustvarjanje glasbe iz podobe izbrane površine, ki služi kot partitura za virtualni elektroakustični orkester. Obiskovalci lahko proces zvočenja spremljajo prek kazalca, ki označuje trenutni položaj izvajalca na »partituri/površini«. Posnetki površin so nastali v sodelovanju s Paolo Pisani kot del projekta Corpus Terratorium (Bourges 2028).
Alessandro Fogar deluje na področju elektronske glasbe in večmedijske umetnosti, pri čemer ga izrazito zanimajo zvočne krajine, prostorska akustika in interaktivni sistemi. Raziskuje različne pristope k ustvarjanju zvoka, njegove kompozicije pa so pogosto študije preoblikovanja obstoječih zvočnih virov. Njegove tehnike segajo od izdelave lastnih inštrumentov in terenskih posnetkov do izvedb v živo.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
iMštrument je hkrati kolekcija zvočnih in video posnetkov glasbenikov, ki razvijajo osebni glasbeni jezik, in avdiovizualni eksperimentalni inštrument.
Izbira posnetka glasbenika, vklop, izklop, glasnost in naključje so parametri, ki uporabniku omogočajo muziciranje. Pred očmi in ušesi neprestano nastaja vedno neponovljiva kompozicija.
iMštrument je kreacija v nenehnem nastajanju, v kombiniranju izvirnega in živega glasbenega dela, ki poteka na presečišču tehnološko obdelane zvočnosti in elementarnosti čistih zvokov v povezavi z digitalnim zapisom. Je prostor srečanja neprisotnih, tehnološko reproduciranih izvajalcev z neposredno prisotnostjo uporabnika.
Zamisel: Tomaž Grom
Snemanje in obdelava videa: Ana Čigon
Programiranje: Vasja Progar
Oblikovanje in izdelava vmesnika: Tilen Sepič
Izvršna producentka: Špela Trošt
Zvok in videopodoba:
Daichi Yoshikawa, Franz Hautzinger, Lee Patterson, Samo Kutin, Seijiro Murayama, Olivier Toulemonde, Jonas Kocher, Andrej Fon, Vitja Balžalorsky, Dimitra Lazaridou Chatzigoga, Ute Kanngiesser, Jennifer Allum, Tristan Honsinger, Sebi Tramontana, Axel Dörner, Tomoko Sauvage, Mike Majkowski, Liz Allbee, Birgit Ulher, Audrey Chen, Henrik Munkeby Nørstebø, Noid, David Stackenäs, Dirar Kalash, Burkhard Beins, Andrea Neumann, Tom Jackson, Onno Govaert, Mikko Savela, Jošt Drašler, Susanna Gartmayer, Michel Doneda, Lê Quan Ninh, Jean-Luc Guionnet, Ana Kravanja, Bertrand Denzler, Carlos Zingaro, Wilbert De Joode, John Butcher, Joëlle Léandre, Hans Koch, Martin Küchen, Paul Lovens, Pascal Niggenkemper, Xavier Charles, Vid Drašler, Mohammed Abdul Monem, Irena Tomažin Zagoričnik, Mazen Kerbaj, Sharif Sehnaoui, Raed Yassin, Agnes Hvizdalek, Sven-Åke Johannson, Christine Abdelnour, Michael Zerang, Pascal Battus, Elisabeth Harnik, Ilia Belorukov, Chris Pitsiokos
Produkcija: Zavod Sploh
S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana
Tomaž Grom
Po nekaj letih preigravanja taborniških komadov na kitari dobi priložnost igranja bas kitare v bendu. V glasbeni šoli mu pokažejo kontrabas, ker ne učijo bas kitare. Kljub temu da je zelo nadarjen športnik rokometaš, se iz neznanih in dokaj nerazumljivih razlogov odloči za kontrabas. V slogu stare ruske šole mu s selotejpom zalepijo po dva prsta na levi roki, da ju ne bi širil, medtem ko mora razmak med ostalimi prsti širiti s pritiskom v konus kontrabasa, kar učitelj strogo motri in vsako popuščanje kaznuje z udarcem po komolcu. Medtem z desno roko igra z lokom po praznih strunah.
Ko ga sošolec iz gimnazije obišče v glasbeni šoli, najprej onemi in zatem od dolgih tonov zaspi. Drago Ivanuša, učitelj klavirja in harmonike na isti glasbeni šoli, zasluti napredek pri razbolenem kontrabasistu in ga povabi igrati jazz standarde. Ker je učitelj odličen motivator, Grom sname selotejp in zagrabi kontrabas z obema rokama. K sreči ima blizu tudi prijatelja Taa G. Vrhovca Sambolca, ki mu pokaže velik svet zvoka, glasbe in umetnosti.
Grom glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
iPoet je mobilna aplikacija, ki integrira multimedijsko poezijo. Projekt je sinteza umetniških hotenj slovenskih avantgardistov: pesnika Srečka Kosovela, slikarja in grafika Avgusta Černigoja ter skladatelja Marija Kogoja. Uporabnik aplikacije konstruira umetniška dela INTEGRALe, s katerimi soustvarja KOLEKTIV – novo belo družbo prihodnosti, ki se gradi na spletnem portalu www.ipoet.app.
Prva različica aplikacije i-POET (2004) je bila ustvarjena ob 100-letnici Kosovelovega rojstva. Ob 100-letnici pesnikove smrti (2026) je aplikacija iPoet.app posodobljena za sodobno generacijo mobilnih naprav.
iPoet je spomenik Srečku Kosovelu in slovenski zgodovinski avantgardi, ki ga lahko spravimo v vsak žep. Ob 100-letnici Kosovelovega slovesa je tako umetnost končno lahko postala zidajoča, sintetična in kolektivna.
Kolektiv
Letos spomladi se je za razvoj in oživitev projekta iPoet vzpostavil interdisciplinarni kolektiv, ki povezuje umetnost, poezijo, programiranje in nove tehnologije. Projekt raziskuje odnos med človekom, jezikom in strojem ter nove možnosti ustvarjalnosti v času umetne inteligence.
Programiranje: Nejc Grmek
Koncept in oblika: Boštjan Kavčič
Mentorja: prof. dr. Narvika Bovcon, izr. prof. dr. Dejan Lavbič
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
»Čudna zanka je nekaj, kar dela nekaj s samo seboj, kar se določa, odslikava, omejuje, si nasprotuje, se poigrava s samo seboj in se ustvarja.« (John Horgan)
Patrick K.-H. (roj. Anton Iakhontov) je zvočni, video in medijski umetnik, ki živi in deluje v Avstriji. Dejaven je od devetdesetih let 20. stoletja ter specializiran za elektroakustično glasbo, grafični zvok, animacije in meddisciplinarna gledališka dela. Je avtor glasbe in videa za več kot 40 mednarodnih gledaliških predstav, svoja dela pa je predstavil na več kot 200 festivalih po vsem svetu. Med njegovimi kuratorskimi projekti sta Floating Sound Gallery (od leta 2008) in festival ACOUSMONIUM (od leta 2018).
https://floatingsound.at/Patrick-K-H
S podporo SKE / austromechana
Floating Sound Gallery Vienna
Osem unikatnih vinilnih plošč s črkami napisa SONONIMI združuje zvočne fragmente različnih ustvarjalcev. Obiskovalci in performerji jih na štirih gramofonih povezujejo v nove celote. Zvok, gesta ali nedokončana ideja skozi stik z drugim materialom dobiva novo obliko. Kolektivna instalacija odpira prostor za poslušanje in raziskovanje tega, kar še nastaja. Z dovoljenjem avtorjev fragmenti zaživijo tudi v spletni zbirki za nadaljnje ustvarjanje: https://seqmperor.com/sononimi/.
Zvočni material za instalacijo SONONIMI: Open Sound Platform vključuje fragment dela Flutter Alessandra Fogarja, odlomek Rekompozicije motet Karmine Šilec z bioakustičnim virom rastlin pod stresom, zvočno skico Patricka K.-H. ter odlomek instalacije NEUNUNDNEUNZIG (99) Martina Briclja Barage in Olafa Benderja, posnet na bienalu Pochen leta 2018 v Chemnitzu. Michele Spanghero prispeva Listen! (2026) – posnetek neonske svetlobe z elektromagnetnim odjemnikom. Iz spletne zvočne baze SONONIMI so vključeni prispevki Boštjana Simona, Gala Furlana, tipoRenesanse, Boštjana Pirnarja, Aleša Krebsa, Rama Cunte (Mart), Igorja Vuka (BeatMyth) in Andreja Kobala. Obiskovalci in performerji te zvočne fragmente na štirih gramofonih prepletajo v nove zvočne celote.
Koprodukcija:
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) je javni zavod Mestne občine Maribor, ki deluje na področju umetnosti, kulture, mladinskega sektorja in mladinske infrastrukture. Upravlja Hostel Pekarna, Galerijo Media Nox in Kulturni inkubator. Namenjen je predvsem mladim, pa tudi vsem ljubiteljem sodobne umetnosti in urbane kulture. Letno izvede prek 300 dogodkov (festivali, razstave, delavnice, performansi ipd.), med njimi festivale Slovenski dnevi knjige v Mariboru, MFRU in Mladi Maribor.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Zvočna instalacija Vol. (2026) je del serije, prvotno zasnovane leta 2014. Raziskuje soodvisnost med zvokom in arhitekturo ter umetniško delo spreminja v instrument, ki razkriva prostornino in praznino razstavnega prostora. Geometrija prostora se prevaja v zvočne valove, ki jih širi sistem zvočnih skulptur, kar ustvari stabilno zvočno izkušnjo, v kateri obiskovalci z lastno navzočnostjo in gibanjem po prostoru aktivirajo zaznavanje dela ter znova odkrivajo resonance in interference prostora.
Z dovoljenjem Galerije Alberte Pane (Pariz in Benetke) in Galerije Mazzoli (Modena in Berlin)
Michele Spanghero je italijanski umetnik, čigar delovanje sega od zvočne umetnosti do kiparstva in fotografije. Samostojno in v skupinskih razstavah je razstavljal v številnih mednarodnih ustanovah, kot so Šola Umetnostnega inštituta (Chicago, ZDA), Quebeški kinoarhiv (Montreal, Kanada), Hyundaiev motorstudio (Peking, Kitajska), Muzej sodobne umetnosti (Carigrad, Turčija), Jardin des Tuileries (Pariz, Francija), festival Ars Electronica (Linz, Avstrija), Technische Sammlungen (Dresden, Nemčija), Mart (Rovereto, Italija), Narodna galerija Umbrije (Perugia, Italija), Fundacija Bevilacqua La Masa (Benetke, Italija), Palazzo Te (Mantova, Italija), OGR (Torino, Italija) in 16. Kvadrienale umetnosti (Rim, Italija).
Prizorišče: The Circle, Gorica (Italija)
Skladba, ki čaka, da bo zapisana v brin, za glas in širokopasovni prostorski zvočnik za uporabo na prostem
Glasba: Karmina Šilec
Napev: Živa Horvat
Izvedba: ansambel Kebataola
Bioakustični zvok:
Juniperus sabina (smrdljivi brin)
Juniperus oxycedrus (šmrika)
Hipotetični scenarij znanstvene discipline kot osnove za Rekompozicijo – hranjenje glasbe, ki je nastala v sodelovanju z rastlinami v rastlinah – vabi k razmišljanju o možni uporabi DNK kot novega prostora za shranjevanje podatkov, rastline pa pri tem služijo kot infrastruktura. Prostor za shranjevanje se iz oblaka prenese v brin in nadzor nad podatki preide od velikih korporacij k posamezniku.
Karmina Šilec je multidisciplinarna ustvarjalka. Kot režiserka, skladateljica in dirigentka sodeluje z različnimi gledališkimi in opernimi hišami, festivali ter ansambli po vsem svetu. Njeno ustvarjanje je dalo obširen, poglobljen in mednarodno odmeven ustvarjalni opus. Prejela je nagrado Prešernovega sklada, mednarodni nagradi Music Theatre Now, Glazerjevo listino, nagrado Sterijinog pozorja za gledališko glasbo in druge. Je umetniška voditeljica Carmine Slovenice, Novoglasbenega gledališča Choregie in ansambla Kebataola.
Prizorišče: Galerija TIR, Mostovna
Sound-Shower vabi poslušalce, da sedejo in izkusijo zvočno okolje mešanih zvočnih sistemov iz več virov, ki pričarajo izkušnjo globokega poslušanja z ustvarjanjem akustičnih in psihoakustičnih pojavov.
Postavitev vključuje dva usmerjena zvočnika, ki generirata binauralne utripe, konvencionalni resonančni zvočnik in stol, opremljen z nizkotonskim pretvornikom za neposredni haptični prenos nizkih frekvenc. Ta diskretna instalacija izpostavlja ključno povezavo zvoka s telesnim in duševnim zdravjem, medtem ko obravnava mestni hrup kot vseprisotno škodo v sodobnem življenju.
Opomba za obiskovalce razstave: Pričakujete lahko vibracijske in taktilne občutke prek stola; primerno za starejše od 12 let. Nosečnice in osebe s srčnim spodbujevalnikom ali epilepsijo naj se pred uporabo posvetujejo z osebjem. Trajanje: ok. 10 min na posamezno izvedbo
Mauricio Valdés San Emeterio je profesor, kurator, razvijalec medijskih sistemov in raziskovalec s 30-letno kariero, od tega 15 let v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, na presečišču zvoka, prostora in tehnologije. Njegovo delo se osredotoča na kompozicijo, razvojna in testna orodja za prostorski zvok, potopitvena zvočna okolja, interaktivne medijske sisteme in sodobno instrumentalno glasbo. Kot profesor kompozicije in tehnologije na Univerzi Antona Brucknerja ter kurator in vodja raziskav in razvoja v Kuberju, HEKA laboratoriju za umetnost in znanost v Kopru, vodi raziskave prostorskega zvoka in deluje kot mentor številnih meddisciplinarnih projektov, pri čemer ustvarja vsebino in producira za rezidenčne umetnike, vključno s projektom Evropske unije S+T+ARTS Air (2024). Od leta 2023 je član zasedbe abeceda. Njegove izkušnje vključujejo vlogo vodje glasbenega programa na Mednarodni konferenci o računalniški glasbi (ICMC) v Ljubljani (2012) in članstvo v skupini PRISMA v IRCAM-u v Parizu (2018). Prispeva tudi k festivalskim programom kot sokurator festivala IZIS v Kopru (od leta 2021), ustanovni kurator festivala FAN v Chihuahui (Mehika) ter kurator programa Share-Ploring na festivalu Ars Electronica leta 2024 v Linzu v Avstriji. Kot aktiven član Nacionalnega sistema ustvarjalcev umetnosti (FONCA) mehiške vlade (vlogo bo opravljal do leta 2028) je prejel številne nagrade v Mehiki, Sloveniji, Španiji, Nemčiji in Grčiji. S katalogom z več kot 100 deli, predstavljenimi v več kot ٢٠ državah, svoje izkušnje deli na delavnicah, predavanjih in v različnih medijih tako za splošno kot za strokovno javnost.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
interaktivna avdio-haptična instalacija
The Object Orchestra je interaktivna avdio-haptična instalacija, v kateri obiskovalec z gibi rok vodi ansambel vsakdanjih predmetov. Senzor Leap Motion zaznava geste in jih prek zvočnih pretvornikov prevaja v vibracije bobna, gonga in otroške igrače. Vsak predmet zazveni glede na svoj material in obliko. Med vidno gesto in slišnim odzivom ostaja prostor presenečenja: predmeti obiskovalčevo zamisel preoblikujejo z lastnim zvenom. Poslušanje tako odpira drugačen pogled na znane stvari.
Igor Vuk je zvočni umetnik in producent, ki v svojem delu raziskuje odnose med zvokom, prostorom in tehnologijo. Njegovo delo prepleta plesno in eksperimentalno elektroniko z raziskovanjem modularnih sistemov in zvočnih instalacij. Z zvočno produkcijo ter oblikovanjem in fizično izvedbo sodeluje pri številnih umetniških projektih, pri tem pa nenehno išče nove načine poslušanja, izražanja in povezovanja zvoka s prostorom.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Čas dogodka: 16. 10. 2026 ob 20.00 Uradno odprtje festivala
Gal Furlan je bobnar in tolkalec, ki se je izobraževal pri Zlatku Kaučiču ter je dejaven predvsem na področju jazza in sodobne improvizirane glasbe. Poučuje, vodi delavnice in izvaja zvočne kopeli. Vodi tudi Klub Štala, kjer v okviru KUD Kussa organizira dogodke. Sodeloval je s številnimi priznanimi slovenskimi in mednarodnimi glasbeniki ter sodeloval pri več kot 70 albumih.
Prizorišče: Klub Teater, Nova Gorica
Čas dogodka: 16. 10. 2026 ob 22.00 Spored: DUF, Nalax Temus, Monoscarves, Shekuza, Open DJ
Srečanja Clockwork Voltage povezujejo slovensko skupnost ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih druži entuziazem do modularnih sintetizatorjev. Namen skupnosti je predvsem spodbujanje živega koncertiranja. Njeno širino predstavlja prva kompilacija Happy Little Voltages s 17 domačimi glasbenicami in glasbeniki, namenjena promociji domače produkcije. Skupnost poleg modulov Eurorack uporablja tudi druge modularne sisteme, analogne inštrumente lastne izdelave in starinske sintetizatorje zvoka.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Čas dogodka: 17. 10. 2026 ob 18.00
Zvočna umetnika Boštjan Perovšek in Brane Zorman bosta v soboto, 17. oktobra, dan po odprtju festivala, ob 18.00 v ambientu razstavljene instalacije v živo izvedla skladbo tremolo v štirikanalni verziji.
tremolo je interdisciplinarno glasbeno delo in haptična instalacija, ki raziskuje vibracijsko komunikacijo žuželk. Osredotoča se na vprašanji, kako s prisluškovanjem mikrosvetu žuželk preoblikujemo svoje dojemanje krajin ter kako so krajine in organizmi medsebojno soodvisno prepleteni. tremolo deluje kot etika poslušanja in sožitja, saj razkriva subtilne, človeškim ušesom neslišne vibracijske plasti življenja znotraj naravno-kulturnih krajin.
Ekipa združuje komplementarna znanja s področij glasbenega in likovnega raziskovanja, materialnih in taktilnih praks ter bioakustike, pri čemer izhaja iz bogatih izkušenj z elektroakustičnimi kompozicijami. Sestavljajo jo skladatelja in zvočna umetnika Boštjan Perovšek in Brane Zorman ter kiparka Paola Korošec. Njihovo delo povezuje zvok, bioakustiko in raziskovanje vibracij. Biotremološki material sta z dovoljenjem prispevala Juan José López Díez in Nacionalni inštitut za biologijo.
Prizorišče: Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Čas dogodka: 17. 10. 2026 ob 20.00
Boštjan Simon, saksofoni in
elektronika
Marek Fakuč, bobni
Lina Rica, vizualije
Etceteral je audiovizualni trio saksofonista Boštjana Simona, bobnarja Mareka Fakuča in vizualne umetnice Line Rice. Na Pixxelpointu bodo predstavili njihov tretji album Kimatika, ki je poln ritmičnih zank, elektronskih sekvenc in saksofonskih solističnih potepov. Sinestetični vlak ne zamuja, pelje pa v prihodnost.
Čas dogodka: »Domači avdiovizualni trojec še nikoli ni zvenel tako čvrsto in precizno! Kombiniranje nemirno utripajočih elektronskih sekvenc, tuljenja gromkega bariton saksofona, igrivega udarnega bobnanja, ostrih sintetizatorskih melodij in neposrednih, z zvokom sinhroniziranih vizualij je bilo izjemno učinkovito že prej, tokrat pa Etceteral ravna še bolj zgoščeno, večplastno, kompaktno, premišljeno in nadzorovano. Kimatika je kljub temu poliritmično izmuzljiva bonanca, ki ji ob neprestanem prekopicavanju in bezljanju stežka sledimo in ki se malce umiri šele čisto pri koncu. A neštete zamisli so sčiščene, motivacija jasna, rezultat pa hudo oprijemljiv. Bolj skoncentrirano kot trojni paradižnikov koncentrat.«
Borka, MLADINA
»Etceteral je zmagoslavna slušna izkušnja, ki ujame duha sodobnega sveta. Futuristična glasba za optimistično prihodnost.«
Brigita Gračner
https://etceteral.bandcamp.com/album/kimatika
https://www.instagram.com/_etceteral_/
https://www.facebook.com/etceteral/
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Čas dogodka: 18. 10. 2026 ob 17.00
Dorian Šilec Petek, avtor projekta
dr. Sašo Grozdanov, predavatelj
Spektri, videoesej
Andrej Kobal, koncert
Večmedijski projekt OKO (CIKLON) raziskuje preplet sodobnih znanosti in naključnosti, ki spremljajo napredek. Različni dogodki v nizu interpretirajo zgodovino umetnosti in znanosti skozi čas ter vpliv njunega razvoja na prevladujoče ontologije. Projekt izhaja iz zgodovinskega konteksta – naključnega odkritja pigmenta pruske modre – in sledi razvoju znanosti od alkimije prek klasične newtonovske fizike do sodobnih raziskovalnih področij, kot so kvantna fizika, umetna inteligenca in napredne biomedicinske simulacije.
Dorian Šilec Petek deluje kot gledališki režiser in scenograf. Režiral je v SNG Drama Ljubljana, Mestnem gledališču ljubljanskem, Prešernovem gledališču in drugje. Kot scenograf je sodeloval na projektih v ASU Gammage (AZ), Z-Spaceu (SF), Centru Watermill (NY), SNG Drami Ljubljana, Mestnem gledališču ljubljanskem, Prešernovem gledališču in drugje. Njegova dela so bila predstavljena na Milanskem trienalu (IT), Festivalu radikalnega gledališča – FLARE (GB), Fast Forward (DE), Borštnikovem srečanju (SLO), Operadagen Rotterdam (NL), BITEF (SR), Music Theatre Now.
Dr. Sašo Grozdanov je izredni profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in v Higgsovem centru za teoretično fiziko v Edinburgu. Diplomiral je na Harvardu, magistriral na Cambridgeu in doktoriral na Oxfordu. Ukvarja se s teoretično in matematično fiziko, od hidrodinamike do kvantne teorije polja, gravitacije in teorije strun. Njegovo delo raziskuje dinamiko kolektivnih stanj, kot je kvarkgluonska plazma, ki je zapolnjevala zgodnje vesolje.
Andrej Kobal deluje na področju glasbene kompozicije, oblikovanja zvoka za film in gledališče ter zvočnih inštalacij. Razvija virtualne inštrumente, kot sta nagrajena GranuRise in seqMPEror, ki omogočata granularno sintezo in transformacijo zvoka v realnem času. Dejaven je tudi kot predavatelj na Dunaju.
V besedilu so uporabljeni fragmenti in ideje iz naslednjih besedil: Benjamin Labatut, When We Cease to Understand the World; Benjamin Labatut, The Maniac; W. G. Sebald, The Rings of Saturn; W. G. Sebald, After Nature; James Bridle, Ways of Being; Otto Oerlemans, Romanticism and the Materiality of Nature; William Kentridge, Six Drawing Lessons; Alan Weisman, The World Without Us; Daisy Hildyard, The Second Body; Timothy Morton, Humankind; Riccardo Falcinelli, Chromorama; Michael Wooldridge, The Road to Conscious Machines; Eric Johnson, Anxiety and the Equation; John Berger, Portraits; Hito Steyerl, Wretched of the Screen; Peter Osborne, Crisis as Form; Nicolas Bourriaud, The Exform; Andreas Malm, The Progress of This Storm; Rebecca Solnit, Savage Dreams; J. G. Ballard, Hello America; Jean Baudrillard, America; Siddhartha Mukherjee, The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer; T. J. Demos, Radical Futurisms; Rebecca Skloot, The Immortal Life of Henrietta Lacks
Zahvaljujemo se dr. Sebastjanu Cizlu, dr. Urošu Mavru, dr. Lidiji Gradišnik, Miji Špiler, Lučki Neži Peterlin, Evi Mahkovic, Ajdi Ani Kocutar, Lovru Zafredu, Domnu Novaku, Jušu Zidarju, Janu Krmelju, Živi Bizovičar, Karmini Šilec, Aljoši Živadinovu Zupančiču, Dunji Zupančič in Draganu Živadinovu za svetovanje in pomoč pri realizaciji projekta.
Na dogodku so uporabljene utripajoče luči. Omenjeni sta temi samomora in smrti. Uporabljene so podobe mrtvih živali.
Produkcija: Zavod Delak s podporo Mestne občine Ljubljana
Prizorišče: Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Čas dogodka: 19. 10. 2026 ob 20.00
Avtorji in izvajalci: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon
»Da bi spremenili ustvarjanje glasbe v sodelovalno in transformativno dejavnost (iz izvajalca v skladatelja v poslušalca v skladatelja v izvajalca itd.), da bi kolektivni značaj dejavnosti usmerili k samemu izvoru glasbe. Da bi z ustvarjanjem glasbe vzbudili občutek za družbene razmere, v katerih živimo, in kako bi jih bilo mogoče spremeniti.« (Christian Wolff)
Ko si glasbenik za svoje glasbilo izbere kamen, je najmočnejša referenca skladba Kamni (1968) Christiana Wolffa. Mehka črta ni poustvarjanje, tudi ne reinterpretacija skladateljeve izvirne kompozicijske zamisli dotičnega dela, ampak dialog z njegovim pogledom na samo ustvarjanje glasbe. Namesto ene avtorske avtoritarne figure – glasba kot participativna, kolektivna, nehierarhična, demokratična, družbena, politična dejavnost, ki uresničuje spremembe, ki preoblikuje stvarnost. Mar ni to nekoliko utopično? Upa(j)mo si!
Zapoved in prepoved, obe sta vabljivi, saj ponujata možnosti, da ju kršiš.
»Izbrani ploščati kamenček je navidezno sklenil svoje odskočno popotovanje po vodni gladini in se je že utapljal na novo lokacijo, medtem ko se je pogled prikoval na točko valovanja: 2, 4, 8, 16, 31, 64 … Vsekakor so to zelo osnovna števila, številčna zaporedja iz kozmosa zahodne glasbe, pri čemer nas 64, za Johna Cagea tudi magično število, mahoma seznani tudi z Vzhodom: šahovska plošča je razdeljena na 64 polj, I Ching (Knjiga premen) ima 64 heksagramov. Christian Wolff (1934) je I Ching predstavil Cageu že v petdesetih letih 20. stoletja, ko sta njegova starša, založnika in pisca, prebegla pred nacizmom, oskrbela nov prevod v angleščino. Nadebudna skladatelja je tedaj seznanila učiteljica klavirja Grete Sultan, prav tako prebežnica iz Nemčije, precej prezrta pomembna osebnost iz glasbenega sveta. (…)
Kamni? Kamenje? Obilje lažjih postopkov, vpliv zemeljske zgodovine, a tudi precej Sizifovega dela, ki oznamuje zgodovino človeške rase, ko se spopada bodisi s skladovnicami in drobirjem, so prav spričo avantgarde, ki je znala koketirati tako z Zahodom kakor z Vzhodom, zapisani tudi v kompozicijske postopke.« (odlomek iz Miha Zadnikar širi kontekst)
Produkcija: Zavod Sploh
S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana
Koprodukcija: Kulturni dom Nova Gorica, Zavod Sploh
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Čas dogodka: 20. 10. 2026 ob 19.00
Samo Kutin je multiinstrumentalist, znan po rabi nekonvencionalnih in lastnoročno izdelanih glasbil ter zvočil. Na področju proste improvizacije se intenzivno posveča iskanju, odkrivanju in manipulaciji različnih zvočnih potencialov in akustičnih dimenzij na srednjeveškem glasbilu hurdy gurdy. Zvok glasbila v prostor razširja z akustičnimi resonatorji, ki jih razvija in nadgrajuje skozi leta. Zanima ga tudi igranje v naravnem okolju, s katerim odstira vprašanja o možnostih zvočnega in eksistenčnega sodelovanja z različnimi prisotnimi življenjskimi oblikami.
V slovenskem prostoru in izven je znan po delovanju v zasedbah Širom, Bakalina Velika, matter 100 in Trš, kot solist ter v različnih improviziranih kombinacijah (kvartet Tepih, Šalter ensemble, v duih z Jeanom-Lucom Guionnetom, Leejem Patersonom, Pascalom Battusom, Martinom Küchenom, Vidom Drašlerjem ...). Ustvarja tudi glasbo za gledališke, plesne in lutkovne predstave, animacije in filme ali spremlja pripovedovanja.
Prizorišče: Mestna galerija Nova Gorica
Čas dogodka: 23. 10. 2026 ob 19.00
Zlatko Kaučič, bobnar, tolkalist in skladatelj, bo leta 2028 praznoval 40-letnico ustvarjanja na področju jazzovske in improvizirane glasbe ter mentorstva mladim glasbenikom. Svojo profesionalno glasbeno pot je začel leta 1978 v klubu Tres Tristes Tigres v Valencii v Španiji. Do danes je izdal več kot 60 plošč, od katerih so nekatere postale prepoznavne doma in v tujini. Nastopil je na pomembnih jazzovskih festivalih po vsem svetu ter igral in snemal z velikimi imeni in inovatorji na svojem področju, kot so John Lewison, Kenny Wheeler, Paul Bley, Albert Mangelsdorff, Chico Freeman, Louis Sclavis, Aleksander Balanescu, Marc Ribot, Evan Parker, nedavno umrli Peter Brötzmann in številni drugi. Kaučič vodi tudi novogoriško skupino Kombo.
Posnel je glasbo za številne filme in sodeloval v dokumentarcih v Španiji (dokumentarec Jazz en liberdade – 2008 dobitnik nagrade RTV Espana, film Camera obscura, za katerega je leta 2017 dobil nagrado žirije za najboljšo glasbo v Nišu v Srbiji). Prejel je tudi več nagrad: bronasti ključ mesta Hongkong leta 1979, srebrni ključ mesta Vigo (Španija) 1993, priznanje občine Brda 2008. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2011 in Bevkove nagrade občine Nova Gorica leta 2017.
Prizorišče: Goriška knjižnica Franceta Bevka
Čas delavnice: 17. 10. 2026 med 9.30 in 11.30
Programiranje mikrokrmilnikov microbit Projekt: programiranje igre »Ujemi pixel, sprogramiraj vezje!«
V uvodnem delu bodo udeleženci spoznali mikrokontrolerje v vsakdanjem življenju in kratek pregled zgodovine mikrokontrolerjev, v nadaljevanju pa se bomo posvetili spoznavanju strojne in programske opreme mikrokontrolerja microbit.
V praktičnem delu bodo udeleženci usvojili razumevanje enostavnih programskih konceptov in osnovno programiranje v blokovnem programskem jeziku. Od prvih ukazov do delujoče igre bomo odkrivali, kako naprave sledijo našim navodilom in za kakšen namen jih lahko uporabljamo.
Praktične vaje zajemajo:
Delavnica je primerna za otroke od 8. leta starosti naprej.
Predznanje NI pogoj za udeležbo. Vsa oprema (vključno z računalniki) je zagotovljena.
Delavnica je brezplačna. Obvezne prijave na mestnagalerija@kulturnidom-ng.si.
Društvo Cancel povezuje strokovnjake iz različnih področij IT-ja, ki jih druži želja po širjenju znanja in navduševanju nad tehnologijo. Pod okriljem društva deluje tudi Delavnica 2, ki že peto leto nudi izobraževalne vsebine na področju računalništva za otroke in mlade v Solkanu. S programiranjem, Lego robotiko, 3D-tiskom, digitalnim ustvarjanjem in spoznavanjem širokega področja računalništva mladim odpira prostor za raziskovanje, ustvarjanje, praktično učenje.
Prizorišče: Akademija umetnosti Nova Gorica
Čas delavnice: 21. 10. 2026 ob 17.00
Pixel-art
Tradicionalni visoki tisk je najpogosteje kombinacija svinčenih črk in podobe, ki je lahko jedkana kovinska plošča ali pa na primer linorez. V tokratni delavnici pa bomo raziskovali vizualne razsežnosti umetnostne prakse pixel-art. V analogni svet jo bomo prenesli z osnovnimi Lego gradniki (krog, četrtkrog, kvadrat, pravokotnik) ter tako trčili ob popolno redukcijo detajlov, a hkrati odkrivali neizmerno širino njenih možnosti.
Število udeležencev: največ 10
Delavnica je brezplačna in primerna za študente.
Obvezne prijave na mestnagalerija@kulturnidom-ng.si.
http://youtube.com/watch?v=9fqDj5ERhro&authuser=0
Marko Drpić je svojo pot začel kot kaligraf in klesalec črk v kamen. Zadnjih 15 let se posveča tehniki tiska s premičnimi črkami. Pred propadom je rešil na tone stare tiskarske opreme in orodja ter se priučil ustreznih poklicev, od ročnega stavca, tiskarja do knjigoveza. V središču Ljubljane vodi tiskarski studio tipoRenesansa, kjer med drugim izvaja ustvarjalne programe tako za najmlajše kot tudi za do- in podiplomske študente oblikovanja, ki so del programa Erasmus na vseh treh stopnjah.