003
127.0.0.1 / 0:0:0:0:0:0:0:1
Ajda Tomazin
Avdicija za producente
Ana Čigon
Upor skozi čas
Aram Bartholl
Video kartica (preusmerjeno z gesla Grafična kartica) - Ne zamenjujte z geslom Grafična procesna enota
Arven Šakti Kralj Szomi
570–590 nm / Rumeni fotoaparat (1985)
Borut Savski
Čudo (stvar brez imena)
Cat Leonard
Bang Soda! Ponovno vstajenje.
Ciro Múseres
Označi me!
Curt Cloninger
Paketi z zvokom lastnega transporta
Cym
Alpsko mleko 0,5 L
Domenico Barra
Seme
Društvo za domače raziskave
Posmrtna maska Simona Gregorčiča
Francis Hunger
Lito železo, bron, jeklo
Guido Segni
Neznosna lahkost bivanja kot internetni umetnik
Helene Thümmel
Spominek
Ienke Kastelein
Bel, plastičen vrtni stol
Jaka Železnikar
Vrata na vlaku
Jimpunk
fantom
Jos Diegel
Najdeni posnetki, akcijska figura rokoborca
Katarina Kogoj
Zakaj bi me predstavljal predmet?
Kim Asendorf
Industrijski papir
Lenka Klimešová
Masažni stol
Maja Smrekar
Ljubezen
Majda Gregorič
Pogled
Marko Batista
Tišina, prosim!
Martine Neddam
Alvaro Rojas: Mouchette (za sopran in komorni orkester)
Mihaela Kavdanska
Neverjetnost hekerske meditacije
Nataša Berk
temno bela
Nina Bric
#fake
Nina Kočar
Vse kar rečemo, nekaj pomeni. Ne mislimo vsega, kar rečemo.
Oliwia Bławat
Označevanje baročnih slik
Paul Hertz
Majhen časovni stroj, ki potuje prečno na krajše razdalje
Rajat Sharma oz. rakso
SO-UMETNIK
Rene Rusjan
Potuj z malo prtljage in bodi srečen.
Sally Noall & BridA/Tom Kerševan, Jurij Pavlica, Sendi Mango
3 min 48 o prometnih stožcih
Sandra Jovanovska
Zmešanost
Snežana Golubović
SPIN
Špela Petrič
Protokol za nadlegovanje para-kuratorja
Špela Volčič
Brez naslova, video (v zanki).
Tanja Lažetić
Oblak
Tatjana Tanja Vujinović Kušej
Univerzalni Objekti: Opazovalci
Teo Spiller
Bukov hlod
Thor Magnusson
Elektronska tampura
Tina Zadnik
Totka
Una Rebić
Seme
Uršula Berlot
Abakus in njegova senca
Volker Hartmann-Langenfelder
Pištola mojega očeta
Vuk Ćosić
READ MORE
ČIPke: Sara Šabjan + Monika Pocrnjić
Avdioobčutljiva kocka
delavnica za elektroniko
Annie Abrahams + Martina Ruhsam
poleg tega, manjše od piksla
spletni performans
Martina Ruhsam
ONO KOT AKTANT
predavanje

PREDMET
O procesu

Medijske, post-medijske, digitalne, post-digitalne, internetne, post-internetne, performerje in post-performerje, analogne in post-analogne umetnice in umetnike iz Slovenije in tujine sem povabil, da imenujejo, delegirajo, izberejo predmet, ki jih bo umetniško zastopal na festivalu Pixxelpoint 2015. Umetnic in umetnikov nisem spraševal, zakaj so si izbrali nek določen predmet, z njimi se nisem pogajal o primernosti ali neprimernosti predmeta, o skladnosti s konceptom letošnjega festivala, temveč sem vsako njihovo izbiro in imenovanje sprejel. Predmete, ki so jih imenovali, smo nato sodelavci festivala iskali v Novi Gorici in njeni bližnji ali daljni okolici. Nekatere smo našli za vogalom, takorekoč doma, in jih je bilo enostavno locirati, po druge smo morali zelo daleč in se zelo potruditi, da so prišli na festival. Z nekaterimi najdenimi predmeti smo se zelo približali željam umetnic in umetnikov, nekatere smo tudi pripravili skupaj z njimi, spet druge smo morali šele sestaviti, izdelati, si jih izposoditi, pri tretjih pa nismo prišli povsem blizu izvornemu naročilu, a smo se mu približali, kolikor je bilo to v danih okoliščinah le mogoče. Rezultat tega dolgotrajnega, napornega, intenzivnega, a inspirativnega procesa, so objekti, razstavljeni v okviru festivala in festivalski dogodki. Ti predmeti zdaj predstavljajo sodelujoče na letošnjem festivalu, so njihovo avtorsko umetniško delo, pod katerega so podpisani, čeprav večina umetnic in umetnikov svojega predmeta ni izdelala sama, ga ne bo in ga ni videla pred začetkom festivala in razstave, se ga ni in ne bo prej dotaknila. Ko ga bodo na otvoritvi festivala in razstave videli, se ga bodo dotaknili, bo že prepozno. Tisti, ki se festivala ne morejo osebno udeležiti, pa svojih predmetov, svojih umetniških del, ne bodo videli nikdar.

O predmetih

Ti predmeti, te stvari, so ali niso umetnost, o tem se kot para-kurator letošnje, že 16. izdaje festivala medijskih umetnosti pravzaprav ne sprašujem, me ne zanima. Če so, so dobrodošli, če niso, mi je vseeno. Edino, kar sem se v času priprav na festival od njih naučil, vse, kar so mi povedali, je: Sami proizvajajte svojo umetnost. Ne pričakujte, da jo bomo mi namesto vas. Kot ljudi ne moremo in ne smemo soditi po barvi kože, nacionalnosti, videzu, znesku na bančnem računu in spolni usmerjenosti, tako tudi predmetov ne smemo in ne moremo razvrščati in ocenjevati po kriteriju ali so umetnost ali niso. Koga to briga! Kdo si lahko vzame pravico, da sodi o tem? Na njih gledam kot na povsem avtonomne objekte, priznavam jim vse objektove pravice, jih brezpogojno spoštujem, brez razloga neizmerno ljubim in vanje ne posegam. Ne sprašujem se, kaj pomenijo, o čem govorijo. Zgolj so. Lahko jih sicer opazujem, a to jih pravzaprav v ničemer ne zadeva. Tudi njih, predmetov, ničesar ne sprašujem, od njih ničesar ne pričakujem, niti ničesar nočem. Jih ne presojam, ne interpretiram. Zavedam se, da – ko so enkrat izdelani – bivajo samostojno, neodvisno od človeka, celo več, neodvisno od človeštva, in da so verjetno najbolj popolni takrat, kadar niso v interakciji z ljudmi. Ne morem vedeti zagotovo, a letošnji festival in razstava verjetno najbolj pravilno delujeta takrat, kadar ni obiskovalcev, nas, ljudi, morda ponoči, ko zapremo festivalska prizorišča, ko nihče ničesar ne gleda, ko ljudje hiberniramo in nam, končno, ni več mar.
Stvari niso podrejene ljudem, umetnikom, niso zgolj njihovo izrazno sredstvo ali orodje, temveč postanejo, kadar jih razumemo onkraj te njihove bazične funkcije, “projekcijske površine za semantične konstrukcije,” kot pravi teoretičarka Martina Ruhsam, in poudarja, da če so bili predmeti, ne-človeške entitete, v tradicionalnih oblikah umetnosti podrejene (ekspresivnosti umetnika, so lahko v neantropocentničnem razumevanju sveta in umetnosti povsem samostojne. Da delovanje ni privilegij človeka, nakazujejo tudi predmetno usmerjena ontologija, novi materializem in spekulativni materializem, četudi jih jemljemo strogo kritično. Ali kot pravi francoski pisatelj in filozof Tristan Garcia, ljudje, v primerjavi s predmeti in stvarmi, niso izjema. Stvar je vse, ne glede na to, kako velika ali majhna, kako resnična ali napačna, kako človeška ali nečloveška je. Ker se stvar vedno skriva v nečem, kar ni ona sama, nikoli ne more biti to, kar je, razmišlja Martina Ruhsam in citira Garcio: “… in ravno lastno je tisto, kar moramo opustiti, tako da lahko obstaja nekaj in svet. Nič ni znotraj samega sebe. Vse je zunaj sebe. Ne glede na to, kaj nekaj je, je to nekaj drugega od samega sebe. Ohranja se razlika med tem, kar je v stvari in tem, kar stvar sama je.”

O festivalu

Festival tudi letos sodeluje z Visoko šolo za umetnost Univerze v Novi Gorici in društvom Lucide iz Gorice. Predstavljamo 57 umetnic in umetnikov, vabimo na razstavo v treh galerijskih prostorih – v Mestno galerijo Nova Gorica, na Visoko šolo za umetnost Univerze v Novi Gorici in v Trgovski dom v Gorici, na predavanja, okrogle mize, pogovore z umetnicami in umetniki, na spletne in galerijske performanse, na delavnice ter javna vodstva. Skupaj in povsem enakopravno predstavljamo tako uveljavljene vrhunske umetnice in umetnike z najvišjimi mednarodnimi referencami, študentke in študente, ki pogumno vstopajo v svet umetnosti ter najzanimivejše umetniške iniciative, ki iščejo svoj prostor v sodobnem svetu.
V šestnajstih letih delovanja se je festival spreminjal. Bil je festival digitalnih, pa interaktivnih, računalniških, nato novomedijskih umetnosti, potem spet samo medijskih umetnosti, lani celo festival neumetnosti, letošnja izdaja pa že nakazuje njegovo morebitno prihodnost, ki je tudi moja skromna želja, da bi postal zgolj festival umetnosti. Sodobne, provokativne, drugačne.
Sam se po dvoletnem para-kuratorskem sodelovanju s festivalom umikam, zadovoljen s prikazanim in doseženim, a hkrati upajoč, da bodo prihodnje kuratorke in kuratorji še bolj radikalno zarezali v tkivo sodobne umetnosti in še močneje premaknili meje festivala in umetnosti, ki jo ta gosti in predstavlja. V času, ko živimo v tako rekoč sovražnem odnosu do umetnosti in njene vloge v sodobni družbi, je to še posebej pomembno. Festival ima odlično, profesionalno ekipo Kulturnega doma Nova Gorica in njegove Mestne galerije, je dobro vpet v lokalno in čezmejno okolje in ima zdaj že zavidljive mednarodne reference.

Dobrodošli! Dobroodšli!

Objekte vam na festivalu in razstavi predstavljamo forenzično: opazujte jih, do njih se spoštljivo vedite in jim nikakor ne zaupajte. Vstopate v avtonomni svet stvari, zato, to že veste, opustite vsakršno upanje.

para-kurator: Igor Štromajer, intima.org
O PARA-KURATORJU
Igor Štromajer (www.intima.org) je para-umetnik, intimni mobilni komunikator in prvoborec spletne umetnost. Njegova dela v svojih stalnih zbirkah hranijo med drugimi Centre Pompidou v Parizu, Museo Nacional Reina Sofia v Madridu, Computer Fine Arts Gallery v New Yorku, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru. Raziskuje distopične emocije, nezmožnost komunikacije, strategije brezrazložnega upora ter neuspešne taktike preseganja politične tesnobe. Razstavlja na festivalih, bienalih in razstavah širom po svetu. Je najsrečnejši para-umetnik na svetu in ima neskončno veliko časa.
PROGRAM
27. NOVEMBER
Na dan otvoritve bo med 18.00 in 21.30 možna uporaba brezplačnega prevoza z minibusom, ki bo povezoval obe prizorišči.

18:00 Pred-otvoritev
Razstavni prostor Trgovskega doma, nato Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, Gorica (I)

20:00 Odprtje razstave PREDMET in uradna otvoritev festivala Pixxelpoint 2015
Mestna galerija Nova Gorica

Sara Šabjan & Monika Pocrnjić (ČIPke): Avdioobčutljiva kocka, zvočna performativna delavnica

28. NOVEMBER
17:00 Martina Ruhsam: The It As Actant, predavanje
Mestna galerija Nova Gorica

18:30 Annie Abrahams in Martina Ruhsam: besides, smaller than a single pixel, spletni performans
Mestna galerija Nova Gorica

30. NOVEMBER
15:00 Okrogla miza študentov Visoke šole za umetnost v Novi Gorici: POST-UMETNOST / POST-ART
Visoka šola za umetnost v Novi Gorici, Gorica (I)

18.00 Marco Ceccotto: Object of sound, pogovor z umetnikom
Razstavni prostor Trgovskega doma, Gorica (I)
1. DECEMBER
9:00 Špela Furlan, javno vodstvo po razstavi za otroke
Mestna galerija Nova Gorica

18:00 Para-kurator in vodja preiskave Igor Štromajer, javno vodstvo po razstavi
Mestna galerija Nova Gorica

19:00 Marko Batista: Resonance Data, AV performans
Mestna galerija Nova Gorica

2. DECEMBER
9:00 Jaka Železnikar, delavnica za otroke
Mestna galerija Nova Gorica

18.00 Predstavitev umetnikov Pixxelpointa 2015
Mestna galerija Nova Gorica

3. DECEMBER
9:00 Jaka Železnikar, delavnica za otroke
Mestna galerija Nova Gorica

18.00 Alberto Novello: Object of sound, pogovor z umetnikom
Razstavni prostor Trgovskega doma, Gorica (I)

4. DECEMBER
17:00 Vsakokrat, ko se posloviš, malce umrem – poslavljanje od predmetov festivala Pixxelpoint 2015
Mestna galerija Nova Gorica in Trgovski dom, Gorica (I)


Osrednja razstava v Mestni galeriji Nova Gorica bo na ogled od 27. novembra do 4. decembra 2015 vsak dan med 9.00 in 19.00.
Razstava v prostorih Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici (Ulica Diaz 5, Gorica) bo na ogled 1. in 4. decembra 2015 med 10.00 in 15.00.
Postavitev v razstavnih prostorih Trgovskega doma (Korzo Verdi 52, Gorica) bo na ogled od 27. novembra do 4. decembra 2015 vsak dan od 14.00 do 20.00.
KONTAKTI
Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica

Vodja projekta:
Pavla Jarc
Tel.: 05 33 540 11, E-pošta: direktor@kulturnidom-ng.si

Koordinator projekta:
Mateja Poljšak Furlan
Tel.: 05 33 540 15, E-pošta: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Tehnični vodja: Tadej Hrovat
Fotograf: Matej Vidmar

Katalog Pixxelpoint 2015

Sodobna umetnost / Pixxelpoint 2015
ARHIV
2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014
PARTNERJI
SPONZORJI

(c)pixxelpoint 2015 . . . (design) BridA