Trojna konjunkcija je astronomski dogodek, ko se dva planeta oziroma zvezda in planet trikrat srečata v kratkem časovnem obdobju, bodisi v nasprotnem položaju ali, pri inferiorni konjunkciji, ko je vpleten manjši planet. Vidno gibanje planeta ali planetov na nebu je torej napredno ob prvi konjunkciji, vzvratno ob drugi konjunkciji in znova napredno ob tretji konjunkciji." (Wikipedia)

Kako umetniki razmišljajo o letu 2010? To je leto, o katerem govorijo napovedi o koncu sveta, katastrofah in naravnih nesrečah. S tesnobo, humorjem ali brezbrižnostjo? Ekološke, socialne in gospodarske razmere vplivajo na naše vsakodnevno dojemanje samih sebe, našega okolja in političnih sprememb. Umetniške refleksije v umetnosti medijev pogosto spodbudijo drugačno gledanje na naš planet in življenje. Že v šoli smo se pri matematiki naučili, da sta si nedeljivost in vzporednost popolnoma nasprotna pojma, saj sta po sami definiciji neskladna. Po neskončno natančnem izračunu se sprašujemo, ali projekcija točke v neskončnost lahko postane geometrijska raven. Po Einsteinovih teorijah in korenitih spremembah strukturnih konceptov se je naše praktično zaupanje v elementarne znanosti omajalo in je vsak dan šibkejše. Znanost naš ustaljeni pogled na vesolje postopoma spreminja v kompleksen sistem soodvisnosti, ki ni le onkraj splošnega razumevanja in opisovanja, temveč zajeda že v same temelje absolutne dokazljivosti matematike in fizike. Naključnost, dinamični, nepovezani dogodki, nestabilnost in razkroj reda v kaos so sinonimi za to zmedo, nekakšno Heisenbergovo "razmerje neostrega" v vzročnosti. Naš svet smo spremenili v ogromni laboratorij, ki je bolj nenadzorovan kot nadzorovan. Pojmi, kot so iluzija, domišljija, navideznost in obstajanje, izgubljajo svojo enoznačnost. Objektivnost mnenja in obrazložitev sta odvisna od aksioma subjektivnega gledišča.

Heiko Daxl in Ingeborg Fülepp

Heiko Daxl, nemški medijski umetnik in kustos, ter njegova žena in partnerica Ingeborg Fülepp, hrvaška umetnica, univerzitetna profesorica, kustosinja ter filmska montažerka, sta priznana videasta in medijska umetnika, ki živita med Berlinom in Zagrebom. Od leta 1990 skupaj ustvarjata kot umetniški par pod imenoma "mediainmotion" in "dafü®". Delujeta na področju filma, videoumetnosti, vizualne glasbe, digitalne umetnosti, grafike, fotografije, instalacij in mešanih medijev. Ustvarjati sta začela v Zagrebu leta 1993 in tudi v času vojne na Hrvaškem nadaljevala z ustvarjanjem serije Media Scape s predstavitvijo mednarodne medijske umetnosti pod okriljem Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu (do leta 1999). Od leta 2005 naprej pa sodelujeta z Galerijo Rigo in Muzejem Lapidarium iz Novigrada v hrvaški Istri. Leta 2006 sta to manifestacijo v sodelovanju z Noamom Braslavskyjem razširila, predstavljena pa je bila v galeriji Galerie der Künste (GdK) v Berlinu pod naslovom Strictly Berlin.

Poleg lastnega umetniškega ustvarjanja, poučevanja in sodelovanja v studiu za elektroakustično glasbo pri berlinski umetniški akademiji (1995–2002), sta umetnika aktivna tudi v okviru koncertov in gledaliških predstav. Pri tem sodelujeta s sodobnimi skladatelji kot so Georg Katzer, Wolfgang Rihm, Hans Joachim Hespos, Frano Parac, Gerhard Staebler, Mona Mur, Jorge Reyes, Steve Roach, Suso Saiz, Kunsu Shin, Amnon Wolman, Bert Wrede, Dror Feiler, Masami Akita (Merzbow), Zbigniew Karkowski, Elliott Sharp, Tobias P. M. Schneid, Valerio Pizzorno, Igor Kuljerić in Mario Verandi ter ansambli Ensemble Modern, Neue Vokalsolisten, Ensemble Belcanto, Zeitkratzer, Ensemble Varianti, Ensemble 13.

Njuna številna dela pričajo o veselju do eksperimentiranja ter hoji po robu ob iskanju vedno novih poti v neznano. Pri svojem delu uporabljata sodobne tehnologije ter raziskujeta nove, doslej neznane optične in akustične pojave. Njuni projekti preizkušajo opazovalčeve čute: njegov sluh, vid in otip, nenehoma angažirajo njegovo zavest in dražijo njegovo zaznavo. Daxl in Fülepp nam kažeta nove načine umetniškega raziskovanja tehničnih možnosti za ustvarjanje zvokov in abstraktnih slik, ki opazovalca silijo v integrirano zaznavanje. Gledalca želita pripraviti do tega, da na realnost, ki mu je podana, poskusi pogledati s tehničnimi, umetnimi očmi.